Cena ni ena številka, temveč seštevek naprave, montaže, morebitnih gradbenih posegov in dodatne opreme. Spodaj je razčlenitev po tipu sistema in dejavnikih, ki nanjo najbolj vplivajo.
| Tip | Cena naprave | Skupaj z montažo |
|---|---|---|
| Zrak-voda | 4.500–7.500 € | 7.000–11.000 € |
| Zemlja-voda (geosonda/kolektor) | 7.000–11.000 € | 12.000–20.000 € |
| Voda-voda | 7.000–11.000 € | 12.000–20.000 € |
Razlika med ceno naprave in skupno ceno gre predvsem v montažo, hidravlično uravnoteženje sistema, morebitni bojler oz. hranilnik toplote ter pri geotermalnih sistemih v vrtanje geosonde ali izkop kolektorja. Sistem zrak-voda danes predstavlja več kot 80 % vseh novih vgradenj v Sloveniji.
Odvisna od toplotnih izgub hiše — te določajo izolacija, leto gradnje, velikost in lega. Večja moč pomeni dražjo napravo.
Visokotemperaturne naprave za radiatorsko ogrevanje so praviloma dražje od nizkotemperaturnih za talno gretje.
Vrtanje geosonde, izkop kolektorja ali vrtina za podtalnico bistveno dvignejo ceno geotermalnih sistemov.
Pri obnovah je pogosto treba prilagoditi obstoječe cevi, radiatorje ali dodati puferski hranilnik.
Ločen ali vgrajen hranilnik tople sanitarne vode (običajno 200–300 l za štiričlansko družino) doda k ceni naprave.
Pametno upravljanje, tišje delovanje ali povezava s sončno elektrarno dvignejo ceno, a lahko dolgoročno znižajo stroške.
Ponazoritveni primer za povprečno slovensko hišo s približno 15.000 kWh letne toplotne potrebe, brez upoštevanja omrežnine in morebitne sončne elektrarne:
Dejanska poraba je odvisna od izolacije hiše, notranje temperature, tipa oddajnega sistema in izbranega dobavitelja elektrike. Vzemite kot izhodišče za primerjavo, ne kot obljubo končnega zneska.
Čas vračanja je odvisen predvsem od tega, kateri sistem toplotna črpalka nadomešča:
Subvencija Eko sklada čas povrnitve investicije opazno skrajša — podrobni pogoji in zneski za 2026 so na naslednji strani.
Pogoji, zneski in postopek prijave za javni poziv 126SUB-OB26.