Hladilnik toploto jemlje iz notranjosti in jo oddaja v prostor za njim. Toplotna črpalka naredi enako, le da toploto jemlje iz okolice (zraka, zemlje ali vode) in jo oddaja v vaš ogrevalni sistem.
Po prostoru kroži hladilno sredstvo — tekočina z zelo nizkim vreliščem, ki lahko zavre že pri temperaturi okoli −20 °C. Zaradi tega lahko toploto »ujame« tudi iz mrzlega zimskega zraka.
Hladno tekoče sredstvo steče skozi uparjalnik, kjer prevzame toploto iz vira (zrak, zemlja ali voda) in pri tem izhlapi v plin, čeprav je zunaj lahko le nekaj stopinj nad ničlo.
Kompresor plinasto sredstvo stisne. Pri stiskanju se temperatura plina občutno dvigne — to je edini korak, ki za delovanje potrebuje električno energijo.
Vroč plin v kondenzatorju odda toploto vodi v ogrevalnem sistemu (talno gretje, radiatorji ali bojler) in se pri tem ohladi nazaj v tekočino.
Dušilni ventil zniža tlak tekočine, kar zniža tudi njeno temperaturo, preden ponovno steče v uparjalnik in se cikel ponovi.
COP (Coefficient of Performance) pove razmerje med proizvedeno toploto in vloženo elektriko pri določenih pogojih. SCOP je sezonsko povprečje čez celotno ogrevalno sezono in je zato bolj realen podatek za primerjavo naprav. Eko sklad za subvencijo zahteva minimalno sezonsko učinkovitost — za zrak-voda sisteme v celinskem podnebju je prag okoli 140 %.
| Lastnost | Zrak-voda | Zemlja-voda | Voda-voda |
|---|---|---|---|
| Vir toplote | Zunanji zrak | Geosonda ali zemeljski kolektor | Podtalnica (dve vrtini) |
| Gradbeni posegi | Minimalni | Vrtanje ali izkop kolektorja | Vrtina + preverjena izdatnost vode |
| Stabilnost izkoristka čez leto | Niha z zunanjo temperaturo | Zelo stabilna | Najbolj stabilna |
| Okvirna cena z montažo | 7.000–11.000 € | 12.000–20.000 € | 12.000–20.000 € |
| Primernost | Obnove in novogradnje | Novogradnje, dovolj velika parcela | Parcele z dobro podtalnico |
Vir cenovnih razponov: pregled ponudb slovenskih izvajalcev in specializiranih portalov za ogrevanje, 2026. Za natančen izračun glejte stran s cenami.
Nizkotemperaturne toplotne črpalke so najbolj učinkovite v kombinaciji s talnim gretjem ali stenskim ogrevanjem v dobro izoliranih objektih, kjer ogrevalna voda ne potrebuje visokih temperatur.
Visokotemperaturne toplotne črpalke lahko ogrevalno vodo segrejejo tudi do 80 °C, zato so primerne za starejše hiše z radiatorskim ogrevanjem, kjer celovita menjava ogrevalnega sistema (še) ni smiselna ali izvedljiva.
Premajhna toplotna črpalka pozimi ne bo zmogla dovolj segreti hiše, prevelika pa se bo prepogosto vklapljala in izklapljala. To pospešuje obrabo kompresorja in znižuje dejanski izkoristek, čeprav je nazivna moč naprave na papirju višja.
Pravilno dimenzioniranje temelji na izračunu toplotnih izgub stavbe (glede na izolacijo, lego, velikost oken), ne zgolj na kvadraturi hiše — zato je vredno vztrajati pri energetskem izračunu, preden izvajalec pripravi ponudbo.
Cenik po velikosti naprave in dejavnikih, ki najbolj vplivajo na končno ceno z montažo.